Toplota izpod dvorišča

Objavljeno v Ekonomija, finance (16.8.2006)

Kranjsko podjetje Geodonda na osnovi izkušenj z uporabo geotermalne energije za ogrevanje predlaga širši projekt obnove šol in drugih javnih objektov.

Kranj – Nedavno smo v uredništvo prejeli zanimivo pobudo kranjskega podjetja Geosonda – Inžiniring za obnovljive vire, d.o.o., Odboru za okolje in prostor državnega zbora in kar petim ministrom Republike Slovenija za izvedbo javnega razpisa za subvencioniranje projektov ogrevanja in hlajenja javnih objektov z rabo obnovljivih virov energije. Poleg opisa dejavnosti podjetja Geosonda, ki se ukvarja s sistemi za uporabo geotermalne energije, lahko v pobudi preberemo predlog za pripravo obsežnega projekta obnove vsaj 30 šolskih objektov, ki bi jih temeljito toplotno izolirali in vanje vgradili sisteme za rabo obnovljivih virov energije. Obsežnejšega projekta zato, da bi zanj lahko pridobili namenska sredstva Evropske unije, pri čemer bi tudi udejanili odločbe, usmeritve in deklaracije iz številnih zakonov s področja varstva okolja, energetike ter prevzetih mednarodnih obveznosti o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Obiskali smo podjetje Geosonda in se o dejavnosti, izkušnjah in nevedenem predlogu pogovarjali z direktorjem Božom Dukićem.

Kako je podjetje Geosonda nastalo?

»Z obnovljivimi viri energije sem se kot pravnik prvič srečal leta 1993, ko so se z zakonodajo začele urejevati koncesije za male hidroelektrarne, in sodeloval pri organiziranju Zveze društev lastnikov malih hidroelektrarn, ki je bila kasneje razširjena tudi na društva, ki so se ukvarjala z drugimi obnovljivimi viri energije, do leta 2000 pa sem bil tudi generalni sekretar Zelenih Slovenije. Leta 1997 sem ustanovil zasebni raziskovalni zavod Inštitut za obnovljive vire energije Kranj, ki se je leta 2000 specializiral za področje geotermalne energije. V letu 2001 smo razvili sistem Geosonda, ki omogoča izkoriščanje geotermalne energije iz vrtin preko toplotnega izmenjevalca s toplotno črpalko. Ko je sistem dozorel, smo se v letu 2002 odločili ustanoviti podjetje Geosonda.«

Kateri je bil vaš prvi projekt?

»Čeprav smo imeli že naročila od drugod, smo se prve vgradnje lotili v Kranju za potrebe objekta Gorenjske televizije, sledil je poslovni objekt Telem v Mariboru. Doslej smoizvedli sistem v treh šolah, štirih poslovnih objektih in približno 30 individualnih hišah. V delu sta dve šoli in dijaški dom v Cerknem in šest individualnih hiš. Posebej ponosni smo na uspešno izveden projekt ogrevanja in hlajenja šole v Hruševju pri Postojni, saj gre za zelo lep star objekt, v neposredni bližini pa še za telovadnico in gasilski dom. Dveletno uspešno delovanje je postalo naš referenčni projekt, ki nam odpira možnosti za številne druge podobne objekte, v pripravi je vgradnja sistema za Notranjski muzej. Podobno velja tudi za primestno šolo pri Velenju. Žal na Gorenjskem za naše ponudbe pri tovrstnih objektih doslej ni bilo posluha.«

Pri tovrstnih projektih je poleg naravovarstvenega vidika posebej pomembna stroškovna plat takega načina ogrevanja oziroma hlajenja. Kakšne so izkušnje v tem pogledu?

»Najprej moram priznati, da so bili naši prvi projekti v tem pogledu manj racionalni, kot to znamo napraviti danes. Pri individualni hiši se vložek v ta sistem povrne v 8 do 12 letih, odvisno od terena, kjer objekt stoji. Ob tem moram pohvaliti državo, da je pokazala velik posluh, saj občan lahko dobi do 5 milijonov tolarjev ekološkega kredita s 3-odstotnimi obrestmi za dobo do 10 let, po uspešno izvedeni gradnji pa še 500 tisoč tolarjev nepovratnih sredstev. Čas, ko se naložba povrne, se danes, ko smo priča hitri rasti cen nafte in drugih energentov, seveda še krajša.«

Vgradnja sistema izkoriščanja geotermalne energije zahteva zelo različna dela raznih strok. Poleg priprave posameznega konkretnega projekta še vrtanje vrtine, številna inštalaterska, elektrotehnična dela do izvedbe temeljite toplotne izolacije. Katera dela opravlja vaše podjetje in s katerimi izvajalci sodelujete?

»Naše podjetje se je usmerilo izključno v strokovno pripravo projektov. Poleg vsega, kar je potrebno za legalizacijo posega, pripravimo oceno toplotnih karakteristik objekta, projekt predelave kotlovnice, popis potrebnih del in predračun stroškov ter izračun obratovalnih stroškov. Imamo zaposlenega geologa, ki izdela izredno pomembno geološko prognozo lokacije, strojnega in elektro inženirja, ki pripravita konkreten projekt potrebnih inštalacij. Za izvedbo del imamo sicer še neregistrirani grozd izvajalcev, v katerem je podjetje za vrtanje vrtin in dve inštalaterski podjetji, medtem ko izolacijska dela prepuščamo lokalnim gradbenim podjetjem, dokler ne najdemo podjetja, ki bi se bilo pripravljeno specializirati za ta dela.«

Kakšna je usoda vaše junijske pobude petim ministrom?

»Najprej naj rečem, da je za naše izkušnje in za oglede že izvedenih projektov tudi med najbolj odgovornimi precejšnje zanimanje, saj smo uspeli organizirati kar nekaj takih sestankov in ogledov ministrov, številnih županov in drugih odgovornih. Vse bolj prodira spoznanje, da so bile šole in drugi javni objekti v preteklosti v toplotno-energetskem pogledu izredno slabo, potratno grajeni, zaradi česar danes mnoge občine, ki morajo pokrivati materialne stroške, boli glava. Obstaja sicer sistem spodbud za naložbe v racionalnejše sisteme toplotne oskrbe, ki pa je nezadosten, manjkajo pa tudi projekti in rešitve, kako to izpeljati. Naš predlog, da se lotimo projekta za večje število šol in drugih javnih objektov, ki bi ga uresničevali tudi s pomočjo evropskih sredstev, doživlja načelno podporo, izkaže pa se, da je usklajevanje med ministri in z občinami zelo težaven in dolgotrajen proces.«

Štefan Žargi