Hlajenje z energijo Zemlje
Objavljeno v Deloindom (22.6.2005)
Princip je po besedah Mete Očkerl, predstavnice podjetja Geosonda iz Kranja, preprost in niti ne tako nov. Predstavljajmo si, da je pod površino Zemlje temperatura stalna. Ta je, odvisno od lokacije, med osem in 13 stopinj Celzija in se tako poleti kot pozimi pravzaprav ne spreminja. Vsak, ki je kdaj obiskal katero od podzemskih jam, se je v to lahko sam prepričal: temperatura v jami se ne spreminja in je vse leto enaka ter ustreza povprečni letni temperaturi kraja, v katerem se nahaja. V Postojnski jami je denimo vse leto deset stopinj Celzija.
»V Zemlji akumulirano energijo lahko uporabljamo, in sicer tako, da v vrtino vgradimo sistem cevi, te pa napolnimo z vodo. Voda se na svoji poti skozi zemeljske sklade segreva ali hladi, odvisno od tega, ali je voda v ceveh toplejša ali hladnejša od temperature v notranjosti Zemlje,« je razložila princip delovanja Meta Očkerl.
Pri takšnem načinu hlajenja pa se moramo zavedati, da temperatura posrednika – v tem primeru vode –, ki ga uporabljamo za hlajenje, ne more biti nižja od temperature, ki jo dobimo iz Zemlje, temu moramo prilagoditi hladilna telesa.
Ne glede na to, ali imamo v stanovanju oziroma v hiši talno, stensko ali stropno ogrevanje, lahko isti sistem uporabimo tudi za hlajenje. To se imenuje pasivno hlajenje oziroma ohlajevanje. Pri tem sistemu hlajenja so hladilne površine velike, zato je lahko temperatura teh površin le nekaj stopinj Celzija nižja od siceršnje temperature v prostoru. Pri tem načinu hlajenja sproti odvajamo toploto z velikih površin v našem domu in na ta način preprečimo, da bi se segrevale. Občutek bivanja v prostoru, ki ga hladi sistem geosonde, je podoben, kot bi sredi poletja iz stanovanja stopili denimo na hladen hodnik, v kletne prostore ali v prostor, ki ni neposredno izpostavljen vplivu zunanjih (visokih) temperatur.
»Včasih pa takšen sistem hlajenja ne zadošča, zlasti tam, kjer potrebujemo stalno, sorazmerno nizko temperaturo, ali pa nam tehnične možnosti ne dopuščajo dovolj velikih hladilnih teles,« poudarja Meta Očkerl. »V tem primeru lahko prostore dodatno hladimo s toplotno črpalko v tako imenovani 'reverzibilni' izvedbi, kar pomeni, da pozimi z isto toplotno črpalko grejemo, poleti pa sistem samo obrnemo in prostor hladimo, ko je to potrebno.«
S pomočjo sistema geosonda lahko neposredno iz Zemlje dobimo kar do 80 odstotkov potrebne energije za hlajenje! Za pre-ostalih dvajset odstotkov pa uporabimo elektriko. Prednosti takšnega sistema hlajenja so predvsem občutno nižji stroški za hlajenje, pa tudi formula »dva v enem«, namreč, da tako za gretje kot za hlajenje uporabljamo en sam sistem. Prednosti so tudi ekološke, saj je ta način rabe energije okolju bolj prijazen: manjša poraba električne energije pač pomeni manj škodljivih izpustov oziroma emisij v ozračje!
Dragica Sušnik
O tem, da je sistem geosonda mogoče uporabiti za ogrevanje prostorov, smo že pisali. Seveda nam v poletnih mesecih ogrevanje le redko pride prav (izjema so nenavadno hladni dnevi in noči, ki smo jim bili priča v začetku letošnjega junija), zato pa v vročini toliko raje pomislimo na hlajenje. Klimatska naprava je ena od rešitev, lahko pa kot vir energije za hlajenje uporabimo tudi energijo Zemlje – na tem temelji delovanje geosonde.
Princip je po besedah Mete Očkerl, predstavnice podjetja Geosonda iz Kranja, preprost in niti ne tako nov. Predstavljajmo si, da je pod površino Zemlje temperatura stalna. Ta je, odvisno od lokacije, med osem in 13 stopinj Celzija in se tako poleti kot pozimi pravzaprav ne spreminja. Vsak, ki je kdaj obiskal katero od podzemskih jam, se je v to lahko sam prepričal: temperatura v jami se ne spreminja in je vse leto enaka ter ustreza povprečni letni temperaturi kraja, v katerem se nahaja. V Postojnski jami je denimo vse leto deset stopinj Celzija.
»V Zemlji akumulirano energijo lahko uporabljamo, in sicer tako, da v vrtino vgradimo sistem cevi, te pa napolnimo z vodo. Voda se na svoji poti skozi zemeljske sklade segreva ali hladi, odvisno od tega, ali je voda v ceveh toplejša ali hladnejša od temperature v notranjosti Zemlje,« je razložila princip delovanja Meta Očkerl.
Pod površino je hladneje!
Za ogrevanje s sistemom geosonda pozimi potrebujemo še posebno toplotno črpalko, saj je temperatura Zemlje prenizka, da bi jo uporabili neposredno za ogrevanje naših prostorov; potrebujemo posrednika, to je napravo, ki je sposobna izkoristiti Zemljino temperaturo. Poleti pa so razmere drugačne. Temperatura pod površino Zemlje je vedno nižja od temperature ozračja, zato jo lahko neposredno izkoristimo in uporabimo za hlajenje. »Tako za geosondin sistem hlajenja potrebujemo le vrtino z vgrajenimi cevmi, obtočno črpalko in toplotni izmenjevalec. Edini vir energije, ki ga pri tovrstnem načinu hlajenja uporabimo, je elektrika, ki jo obtočna črpalka potrebuje za delovanje.«Pri takšnem načinu hlajenja pa se moramo zavedati, da temperatura posrednika – v tem primeru vode –, ki ga uporabljamo za hlajenje, ne more biti nižja od temperature, ki jo dobimo iz Zemlje, temu moramo prilagoditi hladilna telesa.
Ne glede na to, ali imamo v stanovanju oziroma v hiši talno, stensko ali stropno ogrevanje, lahko isti sistem uporabimo tudi za hlajenje. To se imenuje pasivno hlajenje oziroma ohlajevanje. Pri tem sistemu hlajenja so hladilne površine velike, zato je lahko temperatura teh površin le nekaj stopinj Celzija nižja od siceršnje temperature v prostoru. Pri tem načinu hlajenja sproti odvajamo toploto z velikih površin v našem domu in na ta način preprečimo, da bi se segrevale. Občutek bivanja v prostoru, ki ga hladi sistem geosonde, je podoben, kot bi sredi poletja iz stanovanja stopili denimo na hladen hodnik, v kletne prostore ali v prostor, ki ni neposredno izpostavljen vplivu zunanjih (visokih) temperatur.
Pozimi greje, poleti hladi
Kot hladilna telesa lahko uporabimo tudi konvektorje, vendar jih moramo prilagoditi oziroma dimenzionirati glede na razpoložljivo temperaturo posrednika. To na primer pomeni, da moramo njihovo velikost določiti ustrezno hlajenju s 15 stopinjami Celzija in ne hlajenju s tri do sedem stopinj Celzija, kot jih proizvede hladilni agregat.»Včasih pa takšen sistem hlajenja ne zadošča, zlasti tam, kjer potrebujemo stalno, sorazmerno nizko temperaturo, ali pa nam tehnične možnosti ne dopuščajo dovolj velikih hladilnih teles,« poudarja Meta Očkerl. »V tem primeru lahko prostore dodatno hladimo s toplotno črpalko v tako imenovani 'reverzibilni' izvedbi, kar pomeni, da pozimi z isto toplotno črpalko grejemo, poleti pa sistem samo obrnemo in prostor hladimo, ko je to potrebno.«
S pomočjo sistema geosonda lahko neposredno iz Zemlje dobimo kar do 80 odstotkov potrebne energije za hlajenje! Za pre-ostalih dvajset odstotkov pa uporabimo elektriko. Prednosti takšnega sistema hlajenja so predvsem občutno nižji stroški za hlajenje, pa tudi formula »dva v enem«, namreč, da tako za gretje kot za hlajenje uporabljamo en sam sistem. Prednosti so tudi ekološke, saj je ta način rabe energije okolju bolj prijazen: manjša poraba električne energije pač pomeni manj škodljivih izpustov oziroma emisij v ozračje!
Dragica Sušnik