Gretje in hlajenje z zemeljsko energijo

PEKEL - Pri Goletovih v Peklu pri Treb­njem so že od nekdaj ekološko osvešče­ni in naklonjeni alternativnim virom energije. Že pred kakšnimi 25 leti, ko so si zgradili hišo, so poleg klasičnega ogrevanja na kurilno olje postavili sončne kolektorje in tako s sončno energijo ogrevali vso sanitarno vodo. Ker so kolektorji zaradi konstrukcijske napake propadli, so se greli le na olje, sedaj pa so se odločili za sistem Geo­sonda, ki trenutno predstavlja eno naj­hitreje rastočih tehnologij obnovljivih virov energije v svetu.

Omenjeni sistem, ki ga v Sloveniji vgrajuje podjetje Geosonda iz Kranja, za svoje delovanje - pozimi za gretje in poleti za hlajenje - uporablja relativno konstantno energijo zemlje, električna energija je potrebna le za poganjanje toplotne črpalke in predstavlja četrtino vse toplotne energije, za tri četrtine pa je geotermične energije. "Takšen način ogrevanja in hlajenja je prijazen okolju. Le vprašanje časa je, sodeč tudi po vse dražjem ogrevanju na kurilno olje, kdaj bo to tudi pri nas postal ustaljen način ogrevanja," je bil prepričan Rudi Gole. Z geotermalno temperaturo se je med lansko dolgo zimo ogrevala šola v Hruševju pri Postojni.

Za izvedbo celotnega projekta poskr­bi podjetje Geosonda s svojimi koope­ranti - od priprave dokumentacije, pri­dobitve potrebnih dovoljenj do izvedbe vrtin in namestitve ogrevalnega siste­ma. Da lahko koristijo energijo zemlje, je potrebno izvrtati vrtino, njihovo šte­vilo je odvisno od velikosti objekta in sestave tal, od 60 do 250 metrov globo­ko. Za to je potrebno izdelati rudarski projekt in pridobiti dovoljenje minis­trstva za okolje. Rudarski projekt za Goletove predvideva tri vrtnine na glo­bini do 120 metrov, v katere bodo vgra­dili sistem štirih cevi, ki so povezane s toplotno črpalko, zgornja meja tempe­rature pa lahko doseže največ 55 sto­pinj Celzija.

Ogrevanje s temperaturo zemlje je privlačno tudi s cenovnega vidika, saj je prihranek kar 75-odst., cena posta­vitve pa je odvisna od več dejavnikov - globine in števila vrtin, zahtevnosti iz­vedbe... "Naj za ilustracijo povem, da 1 meter vrtine stane okoli 11 tisočakov. Nasa naložba v sistem Geosonda naj bi se predvidoma povrnila v osmih letih," je se dodal Rudi Gole.

M. Žnidaršič