Grela nas bo zemljina toplota
Objavljeno v Večer (26.1.2002)
Božo Dukić, direktor Inštituta za obnovljive vire energije, je nedavno mariborskemu županu predlagal, naj ob zazidalnem načrtu (konkretno za zgradbe v Polančevi in Kamenškovi ulici) upošteva nov način ogrevanja in hlajenja stanovanj. Poimenoval ga je geosonda. S tem sistemom bi izrabili geotermični energetski vir, ki naj bi bil ekonomičen in hkrati prijazen do okolja. Kot zatrjuje Dukić, bi z uporabo geosonde lahko opustili ogrevanje s klasičnimi energenti (premog, nafta, plin), s čimer bi prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v zrak, kar vpliva na tako imenovani pojav tople grede.
Novi sistem je v tujini že preizkušen, sloni pa na izkoriščanju toplote, ki narašča z globino zemlje. Na vsakih 33 metrov ta naraste za eno stopinjo. Za delovanje sistema ogrevanja in uporabe tople sanitarne vode je treba narediti dovolj globoke vrtine (med 80 in 160 metri) in vanje napeljati cevi, v katerih bi se zaradi toplote zemlje voda segrela. Zatem bi jo usmerjali na toplotno črpalko in uporabljali za ogrevanje. Kot talno in stensko ogrevanje je ta sistem mogoče uporabiti v individualnih in tudi v skupinskih sistemih.
Zagovorniki projekta se zavedajo, da bi bilo treba še pred morebitno uveljavitvijo tega sistema ogrevanja izpolniti nekaj pogojev. Od države, ki načeloma sicer podpira uporabo alternativnih energentov, pričakujejo pokroviteljstvo vsaj pri petih pilotskih projektih; kasneje bi to sodelovanje nadgradili s subvencioniranjem tovrstnih individualnih projektov, z ugodnimi krediti in s poenostavitvami postopkov pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo.
Toda investitorje bo kljub temu le s težavo mogoče prepričati, da je sistem geosonde boljši od drugih, že uveljavljenih. Poleg pozitivnih strani ima ta način ogrevanja tudi slabe plati. V Evropi za postavitev takšne instalacije v individualni hiši porabijo okoli deset tisoč evrov. Sistem deluje ob hkratni porabi električne energije, ki poganja toplotno črpalko. Povprečno porabimo za ogrevanje doma 12 kW toplotne moči. Če uporabljamo kurilno olje, za ogrevanje porabimo 224.000 tolarjev (934 €). V sistemu geosonde so neposredni stroški za približno polovico manjši (toplotna črpalka bi porabila za okoli 104.000 tolarjev (434 €) energije). Zato pa je investicija toliko višja.
A ne gre le za cevi, ki jih je zaradi razmeroma nizke temperature vode treba vgraditi v tla in tudi v stene. Za delovanje sistema geosonde je po sedanjih predpisih potrebno tudi posebno rudarsko dovoljenje. Brez tega ni mogoče vrtati globlje kot 30 metrov v zemljo. Takšno dovoljenje pa je mogoče dobiti le ob upoštevanju številnih zakonskih omejitev in zahtev. Med drugim bi bilo treba izdelati rudarski projekt, pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del. Stroga zakonodaja za te posege predvideva še pridobitev koncesije in zatem plačilo koncesijskih dajatev. Kot so zapisali na Ministrstvu za okolje in prostor, bi ogrevanje s toplotno sondo upravni postopek toliko podaljšalo, zapletlo in podražilo, da bi investitorji verjetno že na začetku obupali.
Zato okoljsko ministrstvo načeloma podpira drugačen sistem alternativnega ogrevanja - izrabo lesne biomase. Tudi ta je sicer precej dražji od uporabe goriva fosilnega izvora, vendar les sodi med obnovljive energetske vire. Poleg tega količine lesa v Sloveniji nenehno naraščajo.
Drugačen, okolju bolj prijazen, a hkrati tudi dražji način ogrevanja
Božo Dukić, zagovornik uporabe obnovljivih virov energije, je mariborskemu županstvu predlagal, naj pri novih gradnjah razmišlja tudi o drugačnih možnostih ogrevanja in hlajenja stanovanjBožo Dukić, direktor Inštituta za obnovljive vire energije, je nedavno mariborskemu županu predlagal, naj ob zazidalnem načrtu (konkretno za zgradbe v Polančevi in Kamenškovi ulici) upošteva nov način ogrevanja in hlajenja stanovanj. Poimenoval ga je geosonda. S tem sistemom bi izrabili geotermični energetski vir, ki naj bi bil ekonomičen in hkrati prijazen do okolja. Kot zatrjuje Dukić, bi z uporabo geosonde lahko opustili ogrevanje s klasičnimi energenti (premog, nafta, plin), s čimer bi prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v zrak, kar vpliva na tako imenovani pojav tople grede.
Novi sistem je v tujini že preizkušen, sloni pa na izkoriščanju toplote, ki narašča z globino zemlje. Na vsakih 33 metrov ta naraste za eno stopinjo. Za delovanje sistema ogrevanja in uporabe tople sanitarne vode je treba narediti dovolj globoke vrtine (med 80 in 160 metri) in vanje napeljati cevi, v katerih bi se zaradi toplote zemlje voda segrela. Zatem bi jo usmerjali na toplotno črpalko in uporabljali za ogrevanje. Kot talno in stensko ogrevanje je ta sistem mogoče uporabiti v individualnih in tudi v skupinskih sistemih.
Zagovorniki projekta se zavedajo, da bi bilo treba še pred morebitno uveljavitvijo tega sistema ogrevanja izpolniti nekaj pogojev. Od države, ki načeloma sicer podpira uporabo alternativnih energentov, pričakujejo pokroviteljstvo vsaj pri petih pilotskih projektih; kasneje bi to sodelovanje nadgradili s subvencioniranjem tovrstnih individualnih projektov, z ugodnimi krediti in s poenostavitvami postopkov pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo.
Toda investitorje bo kljub temu le s težavo mogoče prepričati, da je sistem geosonde boljši od drugih, že uveljavljenih. Poleg pozitivnih strani ima ta način ogrevanja tudi slabe plati. V Evropi za postavitev takšne instalacije v individualni hiši porabijo okoli deset tisoč evrov. Sistem deluje ob hkratni porabi električne energije, ki poganja toplotno črpalko. Povprečno porabimo za ogrevanje doma 12 kW toplotne moči. Če uporabljamo kurilno olje, za ogrevanje porabimo 224.000 tolarjev (934 €). V sistemu geosonde so neposredni stroški za približno polovico manjši (toplotna črpalka bi porabila za okoli 104.000 tolarjev (434 €) energije). Zato pa je investicija toliko višja.
A ne gre le za cevi, ki jih je zaradi razmeroma nizke temperature vode treba vgraditi v tla in tudi v stene. Za delovanje sistema geosonde je po sedanjih predpisih potrebno tudi posebno rudarsko dovoljenje. Brez tega ni mogoče vrtati globlje kot 30 metrov v zemljo. Takšno dovoljenje pa je mogoče dobiti le ob upoštevanju številnih zakonskih omejitev in zahtev. Med drugim bi bilo treba izdelati rudarski projekt, pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del. Stroga zakonodaja za te posege predvideva še pridobitev koncesije in zatem plačilo koncesijskih dajatev. Kot so zapisali na Ministrstvu za okolje in prostor, bi ogrevanje s toplotno sondo upravni postopek toliko podaljšalo, zapletlo in podražilo, da bi investitorji verjetno že na začetku obupali.
Zato okoljsko ministrstvo načeloma podpira drugačen sistem alternativnega ogrevanja - izrabo lesne biomase. Tudi ta je sicer precej dražji od uporabe goriva fosilnega izvora, vendar les sodi med obnovljive energetske vire. Poleg tega količine lesa v Sloveniji nenehno naraščajo.