Geotermalna energija (pre)slabo izkoriščena

Objavljeno v Finance (7.9.2005)

V Sloveniji geotermalno energijo izkoriščajo predvsem ter­malna zdravilišča, drugih uporabnikov pa pravzaprav ni

Geotermalna energija je toplotna energija, ki prihaja iz zemlje z vodo iz naravnega izvira ali vrtine. Te so lahko narejene namensko za pri­dobivanje geotermalne energije ali pa so razi­skovalne, predvsem za nafto ali zemeljski plin. Obe vrsti vrtin imamo tudi v Prekmurju.

"Vsekakor je geotermalna energija obnov­ljivi vir energije, vsaj toliko časa, dokler bo središče zemlje v plinastem in tekočem sta­nju, saj se zemlja počasi ohlaja. Vendar pa bi ta čas lahko označili v neznanem številu mili­jonov let," pojasnjuje Božo Dukič z Inštituta za obnovljive vire energije.

Uporabniki: terme in vrtnarija

Po sogovornikovih besedah se geotermalna energija uporablja kaskadno, torej vsako skupino temperatur (nad 100 stopinj Celzija, od 50 do 80 in med 25 in 30 stopinjami) za različne namene in to toliko časa, dokler je temperatura še ekonom­sko uporabna. "Pri nas so največji porabniki ge­otermalne energije slovenska termalna zdravilišča, torej vse toplice oziroma zdravilišča, poleg te­ga dve vrtini v Murski Soboti uporabljajo tudi za ogrevanje objektov. V drugi sklop uporabnikov pa sodi vrtnarija na Čatežu, ki s pomočjo geoter­malne energije ogreva okoli pet hektarjev pokri­tih površin za pridobivanje plodovk po sistemu hidroponika," razlaga strokovnjak.

Velika ekonomska učinkovitost

Drugih porabnikov v Sloveniji za zdaj ni, čeprav imamo za to velike možnosti, še pose­bej v Prekmurju. "Morda bo to spremenilo dra­go kurilno olje in bodo posamezniki začeli ra­zmišljati tudi o tej možnosti. Naložbe v takšno rabo se namreč vračajo dolgo in zato prinašajo tudi dolgoročne pozitivne ekonom­ske rezultate," je povedal Dukič.

Ura hlajenja le tri tolarje

"Za stanovanjsko hišo, veliko 200 m2, stane hlajenje z geotermalno energijo tri tolarje na uro. Drugače je v tu­jini, saj so v Avstriji in Švici v minulih dveh letih tako opre­mili kar 25 odstotkov novogradenj. Tudi Švedi imajo v državnem načrtu zapisano, da morajo do leta 2012 kar 30 odstotkov vseh stanovanjskih objektov ogrevati ta­ko, in sicer zaradi zmanjševanja toplogrednih emisij ter odvisnosti od fosilnih goriv," pravi Božo Dukič.

KATARINA MATEJČIČ